POMEMBNE PRAVNE INFORMACIJE
Pravnici svetujejo
1. USTAVA RS
Ustava Republike Slovenije: Spoštovanje enakosti je ena temeljnih vrednot slovenske ustavnopravne ureditve.
14. člen Ustave (enakost pred zakonom) vsebuje splošno prepoved diskriminacije in določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino (prvi odstavek 14. člena) in da so vsi pred zakonom enaki (drugi odstavek 14. člena).
Spoštovanje enakosti pa je zakonodajalcu in drugim državnim organom izrecno zapovedala še na številnih drugih področjih, na primer enako varstvo posameznikovih pravic v postopku pred sodiščem in pred drugimi državnimi organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih (22. člen Ustave RS), zapoved spoštovanja popolne enakopravnosti ob zagotavljanju pravnih jamstev v kazenskem postopku (29. člen Ustave RS) in enaka dostopnost vsakega delovnega mesta pod enakimi pogoji (49. člen Ustave RS). Ustava RS pa tudi prepoveduje vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti (63. člen Ustave RS).
2. MEDNARODNE KONVENCIJE
Slovenija je tudi pogodbenica številnih mednarodnih pravnih instrumentov, ki prepovedujejo diskriminacijo, in ima tudi nekaj zakonov, katerih namen je pomagati žrtvam diskriminacije.
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP):
Konvencija v 14. členu prepoveduje diskriminacijo in določa, da je uživanje konvencijskih pravic in svoboščin zagotovljeno vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, raso, barvo kože, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, narodnosti ali socialni izvor, pripadnost narodni manjšini, lastnino, rojstvo ali kakšne druge okoliščine. Pred kratkim je Slovenija ratificirala protokol št. 12 h tej konvenciji, ki pomeni dopolnitev pravnega varstva pred diskriminacijo v pravnem okviru Sveta Evrope.
Protokol št. 12 h EKČP:
1. člen protokola vsebuje splošno prepoved diskriminacije, in sicer določa v prvem odstavku, da je uživanje vsake pravice, ki je določena z zakonom, zagotovljeno brez kakršne koli diskriminacije na kateri koli podlagi. Kot možne podlage diskriminacije protokol primeroma našteva spol, raso, barvo, jezik, vera, politično ali drugo prepričanje, narodnostni ali socialni izvor, pripadnost narodnostni manjšini, premoženje in rojstvo ter dodaja besede ‘ali drug status’ kot generalno klavzulo, s čimer zagotavlja, da seznam okoliščin, na podlagi katerih diskriminacija ni dopustna, ni zaprt. V drugem odstavku 1. člena pa je splošna prepoved diskriminacije dopolnjena z določbo, da nobena javna oblast ne bo proti nikomur izvajal diskriminacije iz katerega koli razloga iz prvega odstavka.
Predlog Zakona o ratifikaciji Protokola št. 12 k EKČP je pripravilo Ministrstvo za pravosodje v letih 2009-2010, ki je v to vložilo znaten napor, da je proučilo najrazličnejše možne interpretacije in implikacije.
Glavna razlika med varstvom pred diskriminacijo po 14. členu Konvencije in varstvom po Protokolu št. 12 je, da določba 14. člena Konvencije varuje
posameznika pred diskriminacijo pri uživanju s Konvencijo zagotovljenih pravic. Varstvo iz protokola pa je širše, saj diskriminacija, ki jo prepoveduje ni vezana na ugotovitev, da je do razlikovanja prišlo pri uživanju konvencijske pravice, temveč gre lahko za katerokoli pravico, po drugi strani pa je prepovedana diskriminacija, ki bi jo izvajal javni organ. Navedeno pomeni, da je po ratifikaciji protokola št. 12 v RS po novem možno zahtevati ustavosodno presojo zakonov, tudi v primeru ko bi slednji uvajali diskriminacijo znotraj tega zakona, brez da bi bilo treba hkrati izkazati posledično kršitev katere izmed konvencijskih človekovih pravic zaradi te diskriminacije.
Pogodba o Evropski uniji
Spoštovanje enakosti je pomembna vrednota evropske gospodarske in politične integracije. Boj proti diskriminaciji tako predstavlja enega temeljnih ciljev Evropske unije, opredeljenim v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji.
Listina o temeljnih pravicah Evropske unije:
Po začetku veljave Lizbonske pogodbe je postala pravno zavezujoča ima enako pravno moč kot ustanovni pogodbi EU (njene določbe so neposredno uporabljive). Listina v 20. členu določa, da so pred zakonom vsi enaki, v 21. členu pa vsebuje prepoved vsakršne diskriminacije na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti, prepoveduje pa tudi diskriminacijo na podlagi državljanstva, kjer posebne določbe ne določajo drugače.
Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi
Svet EU je dne 28. 11. 2008 sprejel tudi Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, ki v preambuli ugotavlja, da je v EU treba opredeliti skupen kazensko-pravni okvir za boj proti rasizmu in ksenofobiji tako, da bodo enaka dejanja kazniva v vseh državah članicah, in hkrati ugotavlja, da boj proti rasizmu in ksenofobiji zahteva različne vrste ukrepov znotraj celovitega okvira in ne sme biti omejen le na področje kazenskih zadev (kar je seveda treba poudariti tudi v zvezi s homofobijo, čeprav se Okvirni sklep izrecno na to ne nanaša). Okvirni sklep državam članicam nalaga sprejem ukrepov za ustrezno kaznovanje:
– javnega spodbujanja k nasilju ali sovraštvu, usmerjenemu proti skupini ljudi, opredeljeni glede na raso, barvo kože, vero, poreklo ali nacionalno ali etnično pripadnost
– javno razpošiljanje ali razdeljevanje letakov s pomenom iz prejšnje alinee
– javno opravičevanje, zanikanje ali grobo zmanjševanje pomena genocida, zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov….
Navedeni Okvirni sklep, ki je nastajal v času priprave KZ-1, je bil deloma podlaga tudi za oblikovanje kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 (javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti), ki pa je širše, saj zajema tudi »javno spodbujanje ali razpihovanje drugega sovraštva« – torej tudi do istospolno usmerjenih.
3. PODROČNA ZAKONODAJA
Zakon o enakih možnostih žensk in moških:
sprejet leta 2002. To je krovni zakon, ki določa skupne smernice oziroma temelje za izboljšanje položaja žensk in ustvarjanje enakih možnosti spolov na posameznih področjih družbenega življenja.
Zakon je tako omejen na zagotavljanje enakosti spolov. Zakon opredeljuje splošne in posebne ukrepe za ustvarjanje enakih možnosti. Med nosilce nalog spodbujanja in ustvarjanja enakih možnosti zakon določa Državni zbor, ki mora sprejemati resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških ter upoštevati načelo uravnotežene zastopanosti spolov pri oblikovanju delovnih teles in sestavi delegacij. Izrecno pa zakon določa, da je spodbujanje in ustvarjanje enakih možnosti predvsem naloga vlade in ministrstev, ki v okviru svojih pristojnosti vsako na svojem delovnem področju z ustreznimi splošnimi in posebnimi ukrepi, uresničujejo cilje tega zakona (= tako rekoč podlaga za pravico in obveznost vlade, da sprejema ukrepe, predvidene po tem zakonu). Pri pripravi predpisov in drugih ukrepov po tem zakonu ministrstva sodelujejo z Uradom za enake možnosti ter upoštevajo njegove predloge in mnenja. O predlogih in drugih aktov, ki posegajo na področja, pomembna za ustvarjanje enakih možnosti pa morajo ministrstva pridobiti tudi mnenje in predloge Urada za enake možnosti, in sicer še preden so ti poslani vladi v odločitev.
Zakon pa uvaja tudi posebno neformalno obravnavanje primerov domnevnega neenakega obravnavanja spolov in zagovornika enakih možnosti kot pooblaščeno osebo za obravnavanje teh primerov. Pristojnosti zagovornika so omejene izdajo pisnega mnenja, v katerem zagovornik lahko opozori na ugotovljene nepravilnosti in priporoči, kako naj se odpravijo, ter pozove nasprotno stran, da jo v določenem roku obvesti o svojih ukrepih (=gre torej za neformalni mehanizem, ki ne daje dovolj močnih pristojnosti za izvajanje nadzora nad kršitvami).
Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (ZUNEO):
Prepoveduje diskriminacijo na vseh področjih družbenega življenja, in sicer tako v javnem kot zasebnem življenju.
Enako obravnavanje po 2. členu ZUNEO je zagotovljeno ne glede na spol, narodnost, raso ali etnično poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spolno usmerjenost ali drugo osebno okoliščino.
2. člen navaja eksemplifikativno področja, kjer je zagotovljeno enako obravnavanje, to pa so dostop do zaposlitve, dostop do karierne orientacije in svetovanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja, zaposlitveni pogoji in pogoji dela, vključno s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi in plačami, članstvo v organizaciji delavcev ali delodajalcev ali organizaciji, katere člani ali članice opravljajo določen poklic, socialna zaščita (vključno s socialno varnostjo in zdravstvenim varstvom), socialne ugodnosti, izobraževanje in dostop in preskrba z dobrinami in storitvami, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji.
Zakon poudarja, da vsako različno obravnavanje ni diskriminacija. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja v 2. členu dovoljuje različno obravnavanje oziroma omejevanje na podlagi določene osebne okoliščine, če je le-to objektivno in razumno utemeljeno z legitimnim namenom in določeno v posebnih zakonih (npr. prepoved dela otrok, mlajših od 15 let) – enako velja tudi po praksi Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zakon o delovnih razmerjih:
Zakon v 6. členu prepoveduje diskriminacijo in povračilne ukrepe zoper delavca in iskalca zaposlitve. Diskriminacija je prepovedana v vseh fazah zaposlitve, in sicer tako v fazi zaposlovanja (kandidatov oziroma iskalcev zaposlitve), med zaposlitvijo (napredovanja in izobraževanja), kot tudi v fazi prenehanja zaposlitve.
Prepovedani sta tako neposredna kot posredna diskriminacija, s tem da je posredna diskriminacija definirana kot situacija, v kateri je oseba z določeno osebno okoliščino bila, je ali bi lahko bila zaradi navidezno nevtralnega predpisa, merila ali prakse v enakih ali podobnih situacijah in pogojih v manj ugodnem položaju kot druge osebe.
Pomembni del ureditve je še prevalitev dokaznega breme glede (ne)obstoja diskriminacije na delodajalca (t.i. obrnjeno dokazno breme). Delodajalec mora torej dokazati, da ni kršil načela enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije, kadar kandidat oziroma delavec v navede dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.
V primeru kršitev načela prepovedi diskriminacije pa ZDR določa še odškodninsko odgovornost delodajalca po splošnih pravilih civilnega prava.
4. PRAVNO VARSTVO
– Ustavno sodišče – zahteva za oceno ustavnosti zakonov oziroma ustavna pritožba zaradi kršitve človekovih pravic
– Sodni postopek pred pristojnim sodiščem
– Pristojne inšpekcije
– Varuh človekovih pravic
– Zagovornik načela enakosti (neformalni postopek, zagovornik lahko izda opozorilo)
5. KAZENSKI ZAKONIK
Kršitev enakopravnosti (131. člen KZ-1):
Kaznivo dejanje temelji na mednarodnem Paktu o državljanskih in političnih pravicah in na 14. členu Ustave Republike Slovenije. V prvem odstavku tega člena je uvrščena tudi prepoved diskriminacije na podlagi genetske dediščine, določena v Konvenciji o varstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine.
Navedeni člen torej kot kaznivo dejanje določa diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin, ki so navedene v prvem odstavku (med drugim tudi spolna usmerjenost) ter tudi drugih okoliščin. Izvršitveno dejanje pa ima lahko tri oblike – storilce lahko drugega prikrajša za katero izmed človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ali mu takšno pravico omeji, ali pa mu zaradi navedenih okoliščin da kakšno pravico ali ugodnost.
»Kršitev enakopravnosti
131. člen
(1) Kdor zaradi razlike v narodnosti, rasi, barvi, veroizpovedi, etnični pripadnosti, spolu, jeziku, političnem ali drugačnem prepričanju, spolni usmerjenosti, premoženjskem stanju, rojstvu, genetski dediščini, izobrazbi, družbenem položaju ali kakšni drugi okoliščini prikrajša koga za katero izmed človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki so priznane od mednarodne skupnosti ali določene z ustavo ali zakonom, ali mu takšno pravico ali svoboščino omeji ali kdor na podlagi takšnega razlikovanja komu da kakšno posebno pravico ali ugodnost, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(2) Enako se kaznuje, kdor preganja posameznika ali organizacijo zaradi zavzemanja za enakopravnost ljudi.
(3) Če stori dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, se kaznuje z zaporom do treh let.«
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1):
»Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
297. člen
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja se kaznuje tudi urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in dejanj iz prejšnjih odstavkov ni mogel preprečiti.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.«
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. člen KZ-1):
»Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
297. člen
(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2) Enako se kaznuje, kdor javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.
(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja se kaznuje tudi urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in dejanj iz prejšnjih odstavkov ni mogel preprečiti.
(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.
(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.«
Torej, srečno in uspešno življenje ob pravni zaščiti vsaj na papirju..
Datum objave: 31.01.2012
Uredništvo – EM. Srpske dijaspore