SEKTOR ZA PRAVNE ZADEVE ZVEZE SRBSKE DIASPORE SLOVENIJE – SVETUJE

DISKRIMINACIJA PRI JAVNIH RAZPISIH OZIROMA REŠEVANJU ZLASTI (NATEČAJIH VLOG) SRBSKE MANJŠINSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI
IN USTAVNA DRŽAVLJANSKA ENAKOPRAVNOST

Pritožba naslovljena na Varuha

Najprej vam želimo pojasniti, da velja, da si mora z ustreznimi pravnimi sredstvi najprej vsakdo sam prizadevati za varstvo svojih pravic in pravnih interesov, skladno s pravili pravnega reda in po predpisanih postopkih. Skladno s 30. členom Zakona o varuhu človekovih pravic Varuh praviloma pobudo obravnava šele, ko so izčrpana vsa redna ali izredna pravna sredstva, razen če oceni, da bi bila posamezniku med tem prizadejana velika ali težko popravljiva škoda. V postopkih, ki so še v teku, lahko varuh posreduje le zaradi zavlačevanja ali zaradi očitne zlorabe oblasti. To je razumljivo, saj Varuh nudi dodatno, neformalno pot za varstvo pravic, ne pa nadomestila za uporabo pravnih sredstev.

Na osnovi pravnega pouka se zoper posamezno odločitev vložil tožba v upravnem ali pravnem sporu, kar je edina pot, s katero lahko vplivate na morebitno spremembo spornih odločitev. Pričakujoči, da bo v takšnem upravnem ali pravnem sporu odločeno v razumnem roku.

Te zadeve odpirajo zelo relevantna vprašanja

Ob dokazovanju diskriminacije je pomembno nakazati vsaj sum, da je bil nekdo obravnavan neenako oz. manj ugodno v primerjavi z drugimi osebami zaradi določene osebne okoliščine. Zato je treba poiskati primerljivo osebo v podobni situaciji, torej nekoga, s katerim bi lahko primerjali svoj položaj. Prav tako bi morali poiskati osebno okoliščino, na podlagi katere bi bili diskriminirani. Glede na naravo razpisa oz. poziva so imela vsa društva ne glede na to, ali so bila manjšinska ali ne, enake možnosti za dodelitev sredstev, odvisno zgolj od tega, ali so bila pri oddaji vlog pravočasna.

Vprašanje, koliko sredstev je bilo zatem namenjenih posameznim društvom in ali bi ob primerjavi višine sredstev morda lahko zaznali sum diskriminacijskega postopka razdeljevanja sredstev.

Vlada RS bi med drugim posebej morala paziti na spoštovanje pomena učenja in negovanja jezika majhnih etičnih skupnosti zlasti srbskega (ciriličnega pisma), ki je zapostavljen in da je to morda posledica kriterijev oz. kazalcev pravilnikov o točkovanju prošenj za različna financiranja programov. Na videz nevtralni kriteriji (npr. koliko ljudi doseže program društva, kako so odmevi, koliko jih sodeluje ipd.) lahko tako nesorazmerno prizadenejo društva tistih manjšinskih etničnih skupnosti, ki imajo majhno število članov v primerjavi z društvi drugih večjih etičnih skupnosti ali društvi večinskega naroda.

Posredna diskriminacija zaradi osebne okoliščine obstaja, če na videz nevtralne določbe, merila ali ravnanje v enakih ali podobnih situacijah in pogojih postavljajo ali bi lahko postavljale osebe z določeno osebno okoliščino v manj ugoden položaj kot druge osebe, razen če te določbe, merila ali ravnanja objektivno upravičuje legitimni namen in če so sredstva za doseganje tega cilja primerna in (nujno) potrebna.

Premislek Vladi RS, ali so posamezni kriteriji morda posredno diskriminatorni zlasti glede na naravo posameznih programov oz. dejavnosti majhnih manjšinskih društev.

Na koncu bi vas radi opozorili še na posebnosti pri dokazovanju obstoja diskriminacije, kjer velja načelo deljenega dokaznega bremena. Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja (v nadaljevanju: ZUNEO) namreč z namenom lažjega dokazovanja diskriminacije v 22. členu določa, da se dokazano breme prenaša na kršitelja, kadar v upravnih in sodnih postopkih (npr. v upravnem sporu) diskriminirana oseba navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. S tem se deloma razbremenjuje žrtev diskriminacije, ki navadno ne razpolaga z zadostnimi podatki in dokazili za navedeno dokazovanje obstoja diskriminacije. Zato zadostuje, da žrtev dokaže vsaj sum ali razloge, ki opravičujejo domnevo, da je do diskriminacije prišlo. Zadostujejo torej dokazi, ki opravičujejo resen sum oz. zadosten dvom. V tem primeru se dokazano breme prevali na domnevnega kršitelja prepovedi diskriminacije, ki mora dokazovati, da te prepovedi ni kršil.

Če torej menite, da je bilo Vaše in druga društva srbske manjšinske skupnosti obravnavano neenako na podlagi etičnega porekla ali narodnosti oziroma ste sumili, da so se pri obravnavi vaše vloge pojavljale druge nepravilnosti, svetujemo, da vložite prošnjo za vpogled v vloge drugih društev. Pridobitev teh informacij lahko predlagate tudi v dokazanem postopku pred upravnim ali pravnem postopku sodišča. Po datumu oddanih projektnih vlog boste lahko preverili, kako so uspešno ocenjevane v vrsti in primerjali vsebine prijavljenih programov oz. projektov in število točk oz. sredstev, ki so jih le-ti prejeli.

Pomoč pri pravnem ali upravnem postopku

Glede diskriminacije bi vas opozorili še na naslednje. Pravico do enakosti oziroma prepoved neupravičene diskriminacije, ki bi temeljila izključno na osebnih lastnostih ali okoliščinah posameznika, med katere sodi tudi narodnost ali etično poreklo, je mogoče šteti za eno od človekovih pravic, ki jo varuje 14. člen Ustave RS. Neupravičeno diskriminacijo na podlagi osebnih okoliščin prepoveduje tudi že omenjeni ZUNEO. ZUNEO takšno ravnanje šteje za prekršek in so zanj lahko odgovorne tako pravne osebe kot tudi posamezniki. Treba pa je dodati, da je varstvo pred diskriminacijo v tem delu pomanjkljivo, saj inšpekcija, ki je bila pristojna za pregon tovrstnih prekrškov na navedenem področju sicer obstaja (Inšpektorat za kulturo in medije RS), vendar pa bi to pomenilo, da bi preiskovala domnevne nepravilnosti drugostopenjskega organa, katerega del je tudi sama. Varuh je že opozarjal na tovrstne pomanjkljivosti v sedanji ureditvi in predlagal boljše rešitve v zakonodaji, ki pa žal niso bili sprejeti.

Za obravnavo primerov vseh oblik diskriminacije, tako v javnem kot v zasebnem sektorju, je pristojna tudi Zagovornica načela enakosti, ki deluje pri Uradu Vlade RS za enake možnosti, Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana. Predlagamo Vam, da se v delu, ki se nanaša na diskriminacijo, lahko obrnete tudi na Zagovornico in tudi nama morebitne odgovore lahko pošljete v vednost.

Prejeli smo trditev, da je Varuh že opozoril Vlado RS, da je jezik prav gotovo eden od temeljev kulturne identitete posamezne etične skupnosti. Skozi jezik se prenašata tako kulturna dediščina kot tudi poseben pogled na svet; ni pomemben le za skupinsko izražanje identitete določene skupnosti, temveč je hkrati pomemben del posameznikove integracije v skupnost, ki ji pripada. Obstoj različnih jezikov v neki družbi nedvomno predstavlja kulturno bogastvo. Na tem spoznanju temelji tudi 2. odstavek 73. člena Ustave, po katerem so država in lokalne skupnosti dolžne ohranjati kulturno dediščino.

Raven varstva pravic manjšin je pomemben pokazatelj ravni varstva človekovih pravic in stopnje demokratičnosti posamezne družbe. Kot izhaja iz splošnih komentarjev Odbora za človekove pravice Združenih narodov, ki nadzira spoštovanje Pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah, je obstoj manjšine objektivno dejstvo in ni odvisno od odločitve ali priznanja države. Vse etične in jezikovne manjšine uživajo tako ustavno kot  mednarodnopravno zaščito, temelj te zaščite pa se zrcali v 61. členu Ustave, po katerem ima vsakdo pravico do izražanja svoje pripadnosti določenemu narodu ali narodni skupnosti, s tem pa pravico, da goji in izraža svojo kulturo ter uporablja svoj jezik in pisavo.

Spoštovanje teh človekovih pravic mora biti univerzalno zagotovljeno. Kljub temu, da so to predvsem individualne pravice, pa je treba poudariti, da so povsem brez pomena, če manjšina, ki ji posameznik pripada, kot skupnost nima možnosti za ohranjanje svoje kulture, jezika, religije. Ravno zato mednarodne deklaracije državam priporočajo, da sprejmejo takšne pozitivne ukrepe, s katerimi bi ustvarile in zagotovile ugodne pogoje za spodbujanje, razvoj in ohranitev identitete vseh manjšin, njihovim pripadnikom pa, da bodo lahko razvijali svojo kulturo, jezik, tradicijo, religijo ipd. Prav v tem smislu je lahko sporno drastično razlikovanje med ravnjo varstva posameznih manjšin v državi.

Pripominjamo, da po vsakemu končanemu pravnemu postopku v RS zaradi morebitnega nezadovoljstva izida pravnomočne sodbe, se reševanje pravnega postopka lahko nadaljuje pri Evropskemu sodišču. Tožba se lahko piše tudi v slovenščini.

SEKTOR ZA PRAVNE ZADEVE
ZVEZE SRBSKE DIASPORE SLOVENIJE
Predsednik:  prof. dr. sci. Miloš Naprta